Nenad Vladic's Linkedin Analytics

Starši so me naučili tega, da moraš biti ponosen na svoje delo, to pa je v Sloveniji največji in najtežji kriminal – če si pri nas ponosen na tisto, kar narediš, rečejo, da siliš v ospredje. - Ivo Boscarol v moji knjigi 𝗢𝗱 𝘁𝗮𝗹𝗲𝗻𝘁𝗮 𝗱𝗼 𝘂𝘀𝗽𝗲𝗵𝗮: https://lnkd.in/gh9b8t7

Zakaj toliko samovšečnosti in egoizma? Jaz. Pa jaz. Povsod. Vse preveč je zagledanosti vase. Kratkoročno to prinaša nekaj drobnih koristi, ki v trenutku delujejo velike: boljša plača, posel, položaj. Toda dolgoročno? Tak posameznik je pogosto izčrpan. Obupan. Devastiran. Ozrite se okoli sebe. Prepoznali boste mnoge, ki so najprej na visok zvon obešali svoje uspehe in mejnike. Bili so povsod – le sami s seboj ne. Nekaj časa zatem pa so sledile objave o izčrpanosti, izgorelosti in spoznanjih o resničnosti sveta. Ne prezrimo ključne stvari, ki mi jo je zaupal prijatelj Dr. Vladan Mladenović: "V poslu ni pametno biti šprinter, ampak dolgoprogaš." Če hočeš, da ti je res dobro, pojdi skupaj z drugimi. Pomagaj. Sodeluj. Dovoli tudi drugemu, da spregovori. Dovoli sebi, da si ti. Dolgoročno boš dobil še več: nagrade, priznanja – pa tudi zdravje in zadovoljstvo. Tako delujejo tisti najboljši, kot sta Jure knez (Dewesoft) ali Mate Rimac in tudi njihovi zaposleni. Če te zanima, kako vzpostaviti takšen mindset in voditi drugače, te vabim na mojo delavnico: https://lnkd.in/dJqdPC-x Vprašanje, na katerega bi bilo dobro, da odgovori vsak zase: kje sem jaz, v dirki, ali v zgodbi, ki ima smisel?

Želiš imeti mojo knjigo Od talenta do uspeha? Z veseljem ti jo osebno podarim s posvetilom in si vzamem čas za klepet. V sodelovanju z izjemno Barbara Zacirkovnik sodelujem na dogodku, ki povezuje knjige, ljudi in zgodbe. Vabim te, da se nama pridružiš: 📍 Supernova Kranj v petek, 9. maj, 17:00–19:00 📍 Supernova Kamnik v soboto, 10. maj, 10:00–12:00 Kako deluje? 📚 Prineseš tri knjige, ki jih več ne potrebuješ. 🎁 In domov greš z novo, podpisano knjigo. Veselim se, da se bova srečala kot človeka - in ne kot stika. Prideš?

Ali v svojih zaposlenih vidite njihove skrite potenciale? Vsak lahko opazi tisto, kar je očitno. Redki pa znajo videti globlje, tja, kjer se skriva resnična moč posameznika. Prav ta sposobnost razlikuje odlične vodje od povprečnih. Smisel vodenja ni v tem, da bdimo nad izvajanjem nalog. Smisel vodenja je v tem, da pomagamo ljudem razviti tisto, kar še sami v sebi ne znajo prepoznati. To prinaša trajno zadovoljstvo in motivacijo, ki spodbuja učinkovitost in iskanje izboljšav. Če želite v sebi in svoji ekipi odkriti in razviti skrite potenciale, vas vabim na delavnico Trajnostno vodenje: https://lnkd.in/dXdzhTGX Se vidimo?

Kaj naredim takrat, ko ne vem, kaj zapisati? Dogaja se vsem. Tudi meni. Ko sedim pred praznim zaslonom. Ko misli ne stečejo. Ko iščem pravo iztočnico… se ustavim. Vprašam se: Kaj v tem trenutku zares čutim? Kaj je moja resnica, tukaj in zdaj? In jo napišem. Ni treba, da je popolna. Ni treba, da je všečna. Samo resnična mora biti. Iz nje potem nastane vse ostalo. Ne pišem, da bi zvenel pametno. Pišem, da bi bil iskren. In to, verjamem, čuti tudi bralec. "Napiši najbolj resničen stavek, kar ga poznaš." To je bila filozofija Ernesta Hemingwaya. Ko se je znašel pred ustvarjalno blokado, je uporabil to preprosto metodo: Zapisal je en resničen stavek. Nekaj iskrenega. Nespornega. In potem je vse steklo. Torej vsakič, ko ne vem, kako naprej grem nazaj k bistvu. K pristnosti. Kaj pa vi naredite, ko se misli ustavijo?

🎙️ Prvič kot gost v podcastu. Gostoval sem že na radiu in televiziji, a v podcastu še nikoli. Ko me je Jernej Picelj povabil, sem najprej okleval. Nisem bil prepričan, ali je to zame. Jernej pa je vztrajal: "Pridi, ljudje te morajo slišati, ker prinašaš popolnoma nove poglede." In sem šel. Stopil sem pred mikrofon in spregovoril o vsem tistem, kar živim in v kar verjamem: 👉 mindset in vrednote 👉 notranja motivacija 👉 talenti Hvaležen za to izkušnjo, da svojo zgodbo povem tako, kot jo čutim. Celoten pogovor si lahko ogledaš tukaj: https://lnkd.in/dEvwrgQU 💭 Pa ti – živiš svoje talente? In katere vrednote so tvoje sidro pri delu in življenju?

Ali berete znake ob poti? Ko sem na sprehodu po Zagrebu zagledal tablo z zapisom, me je ustavila. Nisem hitel naprej. Prebral sem. Zadihal. Razmislil. Koristno je prepoznavati realnost. Biti prisoten. Z namenom, da osvojimo umirjenost, motivacijo in fokus. Veliko se o tem govori, a kaj to dejansko pomeni? Ljudje pogosto živijo v preteklosti, kar prinaša frustracijo in obžalovanja. Drugi v prihodnosti, zato sta logična posledica strah in tesnoba. Oboje torej pomeni izgubljanje zdravja in časa. Le redki živijo v trenutku. Toda prav tu v sedanjosti so vsi odgovori in smerokazi. Kaj je zares pomembno in katero pot izbrati. Pa vi, kje živite? Včeraj, jutri ali danes?

Eden najboljših nasvetov, kar sem jih kdaj dobil, mi je dal konjeniški mojster. Rekel mi je: "Pojdi počasi, da boš lahko šel hitro." Te besede so se mi vtisnile v spomin, ko sem poslušal intervju z igralcem Viggom Mortensenom. Koliko resnice je v teh besedah. V svetu, kjer drvimo, kot da bi imeli ves čas premalo časa, pogosto pozabimo, da prav posvečenost prinaša učinkovitost in mir. Prazniki pred nami nas vabijo, da upočasnimo. Da stres in skrbi odložimo. Da napolnimo baterije v družbi tistih, ki nas razumejo tudi brez besed. In da razmislimo, kam in kako naprej. Pa vi, znate hiteti počasi? Boste zmogli odložiti skrbi in si vzeti čas zase in za ljudi, ki vam pomenijo? Poskusite, splača se 😊

Kolikokrat otrokom postavimo meje iz strahu ali "za njihovo dobro"? Rečemo jim: "Ne smeš." "Pusti." "Ne znaš." In potem se čudimo, zakaj odrasli okoli nas ne verjamejo vase, ne tvegajo, ne sledijo svojim sanjam. Ker smo jih že kot otroke prepričali, da ne zmorejo. Tudi zato sem napisal knjigo 𝗢𝗱 𝘁𝗮𝗹𝗲𝗻𝘁𝗮 𝗱𝗼 𝘂𝘀𝗽𝗲𝗵𝗮. Da nas spomnim, kako pomembno je, da verjamemo vase. Da spodbudimo druge. In da ne zadušimo tiste iskrice, ki jo ima prav vsak izmed nas. Če čutiš, da je čas za premik – tukaj najdeš prvi korak: https://lnkd.in/dQ74wwEu Komu pa bi ti danes lahko rekel/la: "Verjamem vate" ?

Kdo je tvoj vsakdanji terapevt? Ni zdravnik. Ni psiholog. Je tvoj vodja. Delovno okolje ni ločeno od življenja. Je njegov velik del. In prav vodja, ki te sliši, ti zaupa in ti stoji ob strani, najpogosteje pomeni razliko med izčrpanostjo in rastjo. Med izgorelostjo in ravnovesjem. Med tem, da preživiš... ali pa zacvetiš. Dober vodja ni luksuz. Je nuja. Če si želiš rasti osebno in poklicno, pametno izbiraj svoje vodje. In če si ti vodja, se zavedaj moči in odgovornosti, ki jo nosiš. Tvoje besede in dejanja lahko pustijo trajno sled. Izjemno pozitivno... ali pa zelo bolečo. Po čem pa ti želiš, da se te ljudje spomnijo, ko pomislijo nate?

Tu je kratka zgodba o tem, kako kadrovski sektor pozabi, da ljudje niso številke. Moja kolegica se je prijavila na razpis. Napisala prošnjo. Iskreno, osebno, spoštljivo. Odgovor? Generična zavrnitev, očitno sestavljena s pomočjo AI. Na koncu podpis: “kadrovski sektor.” Brez imena. Brez osebe. Brez odnosa. Ironično? Ne. Žalostno. Da prav sektor, ki naj bi delal z ljudmi, ni sposoben niti osnovne človeške geste – podpisa. Če že tukaj ni človečnosti in elementarnega spoštovanja, kako naj ju bo v kulturi podjetja? Kako naj bo to okolje zdravo? Dolgoročno uspešno? Kako naj kdorkoli verjame, da so njihov glavni “asset” ljudje?

Nisem postal pohlepen, ker sem si cilje zastavil drugje. Mogoče tudi zato, ker so me starši tako vzgojili, da sem zadovoljen s tistim, kar imam, in ne s tistim, česar nimam. Problem pohlepa je to, da si življenje zastaviš prek svojih zmožnosti. Dokler živiš znotraj svojih možnosti, si zadovoljen in imaš dovolj denarja, imaš vse. Kakor hitro si postaviš želje po tistem, česar nimaš in česar ne moreš imeti, pa imaš težavo. - Ivo Boscarol v moji knjigi 𝗢𝗱 𝘁𝗮𝗹𝗲𝗻𝘁𝗮 𝗱𝗼 𝘂𝘀𝗽𝗲𝗵𝗮: https://lnkd.in/gh9b8t7

Ko se v službi nasmejim ali sem dobre volje, me po strani gledajo. To mi je zaupala klientka na nedavnem posvetu. Takšna opazka ni nedolžna. Je simptom toksičnega okolja, ki tiho vpije: "Kaj se ti smejiš, če je vse slabo?" Pa vendar... Uspešna podjetja spodbujajo smeh in sproščenost, ker: ✔️smeh povečuje produktivnost, ✔️odpira vrata kreativnosti, ✔️povezuje ljudi, ✔️blaži stres, ✔️in krepi zaupanje. Naši predniki so govorili, da je smeh pol zdravja. Kekec je prepeval, da je dobra volja najbolja. Zakaj je torej čedalje več ljudi slabe volje? Ali si lahko produktiven in zadovoljen, če ne smeš biti to, kar si?

Ko sem pri dvajsetih pustil službo v tovarni je moj oče izgubil živce in vrgel vse moje stvari čez balkon. V bližnjem najetem kozolcu naredil ročno tkalnico. Ker sem osebno poznal princa Aleksandra Karadjordjevića, sem za kraljico naredil krasen šal iz angoravolne. Šal je bil kraljici zelo všeč in postal sem dvorni dobavitelj blaga. Kmalu sem začel dobavljati blago v vse hotele, ki sem jih poznal. Denarja sem imel toliko, da mi je lahko med obiskovanjem gostiln redno sledil romski ansambel in igral vse, kar sem si zaželel. - Peter Florjančič, slovenski izumitelj v moji knjigi 𝐎𝐝 𝐭𝐚𝐥𝐞𝐧𝐭𝐚 𝐝𝐨 𝐮𝐬𝐩𝐞𝐡𝐚: https://lnkd.in/dJxsDbSN

Moja knjiga gre v 4. natis in to prav danes na svetovni dan knjige 😊 Ko sem pisal Od talenta do uspeha, sem si želel, da postane opomnik. Da uspeh ni privilegij redkih, ampak možnost vsakega, ki je pripravljen prepoznati svoje talente, graditi mindset, verjeti vase, vztrajati in tkati odnose. V sodelovanju z desetimi izjemnimi Slovenci sem zbral zgodbe, ki dokazujejo, da kombinacija talenta in proaktivnosti dela čudeže. In da je vsak izmed nas lahko zgodba, vredna branja. Če vodiš ekipo. Če delaš z mladimi. Če si želiš doseči nove mejnike. Ali pa iščeš iskro zase, si na pravem mestu: https://lnkd.in/dJxsDbSN Katera knjiga je v tvojem življenju pustila največji pečat? In zakaj?